Malo pod Peninsulo Valdes je Punta Tombo. Tam se vsako leto zbere največja kolonija pingvinov vrste magellan. Najprej plavajo ob obalah Brazilije ( v vodi so non-stop) potem nekje septembra migrirajo sem. Partnerji se najdejo po piskanju in potem skupaj odhlačata v isto gnezdo kot sta ga imela lani. Than they do the magic on kmalu se zvali jajček ali dva. Oba ga izmenično grejeta. Najprej gre za en teden od doma en nato drugi. Med tem časom se seveda fino najedo. Ko se zvali mala siva kosmata kepica postane delo malo težje. Medtem ko eden čuva bebiko mora drugi pribl. 1km daleč do obale, tam se v morju naje sardelic in ostalega in potem počasi hlača nazaj v gnezdo. Če ga na poti kaj zamoti se mu hrana preveč predela in jo ne more izbljuvati malemu. No zato so naredili takšne mostičke čez katere hodijo obiskovalci in kjer se ne smejo ustavljat da ne bi zamotili kakšnega pingvina na poti domov.
Neverjetno so radovedni in z veseljm pridejo čisto do tebe.
Ta kolonija je velika malo manj kot milijon pingvinov. In povedal so nam, da so letos zelo debeli-kar je super, glede na podnebno krizo je še vedno dovolj hrane.
Ko bodo mali dovolj veliki bodo šli po svoje, spet v vode Brazilije kjer bodo iskali svojo ljubezen. Tako bo vsako leto-isti kraj, isto gnezdo, isti partner. Do konca življenja. 
Le kaj me je spet prepricalo da pisem blog? Dvoje-to da je zunaj nemarna nevihta in to, da sem na koncu sveta. Cisto zares se trenutno nahajam v mestu Ushuaia, v Tierra del fuego, v Argentini. Seveda sem na potovanju s svojo drago, ki pa je trenutno bizi z gledanjem Angeline Jolie in Laro Croft, jaz pa imam iphone in veselo brskam po netu in vse kar pac lahko z njim, tudi pisem blog kar iz postelje-torej do sedaj se je izkazal za hudo uporaben gadget na potovanju, sploh ker je po Argentini povsod wi-fi in najveckrat kar odklenjen. Tukaj na koncu sveta pa je vreme neverjetno spremenljivo-v istem dnevu je lahko donce, dez, sneg, neke vrste burja… In tko je bilo tudi danes. Se dobro da sva vcerajsnji semi-lep dan izkoristle za vzpon na ledenik Martial. No saj zdeli se je jot vzpon ker sva skoraj duso spustile. Res pa, da imava s seboj ogromno opreme-jaz foto z vsemi moznimi objektivi in zena ima s seboj veliko profi kamero. Zakaj? No, do sedaj nama je uspelo ujeti na posnetke kite southern right kot se imenujejo-ti so ravno zaceli s svojo migracijo proti NZ in jih je mozno videt okoli Peninsule Valdes. Neverjetno lepe zivali!! Prav od blizu se nam je prisla pokazati samica s svojim mladicem, tezka nekje okoli 50 ton. Mladic pri njej na dan spije okoli 300 litrov mleka!! Potem smo videli se eno razposajeno samico, ki nas je nagradila s skokom iz vode-kaksna masa!! Res neverjeten prizor in kar je najlepse, imava vse zabelezeno na filmu.
Nedelja je ponavadi dan, ko opravim svoje tedensko žehtanje. Ja, samo enkrat do dvakrat na teden perem. Spet mi je zmanjkalo praška, zato sem odšla v najbližjo trgovino, kjer imajo mimogrede ogromno izbiro, pa sem se zalotila, da malce predolgo stojim pred polico s praški. Hja, spraševala sem se, katerega naj vzamem in prišla do dileme, ki je še danes ne morem razrešit. Torej, če uporabljam prašek in mehčalec hkrati, ali diši po prašku ali po mehčalcu ali nekaj vmes? Zakaj mi je pol sploh pomembno kako diši prašek in čemu tista velika ponudba, če itak mehčalec premaga praškov vonj oz. pride na koncu do gemišta vonjev. Če že, bi morali ali ponuditi mehčalec brez vonja ali prašek brez vonja. Potem bi potrošnica izbrala eno vonjavo in po tej bi dišalo perilo….ne pa nekaj vmes. Mogoče sem pa jaz čist preveč stvar zakoplicirala in proizvajalci itak delajo takšne vonjave, ki se med seboj izjemno dobro ujemajo. Dvomim. Še rajši bi pa prašek v tekočem stanju, ki bi bil brez vonja. Potem bi zraven prodajali cel asortiman različnih vonjav v eteričnih oljih, ki jih dodaš prašku in voila, diši kot si želiš. Zdej ni prave izbire. Vsaj zame ne, k sem baje zelo zahtevna potrošnica.
Sicer pa hvala bogu, da pri nas nimamo tistih “ameriških” pralnih strojev na en gumb. Te primitivne pralne naprave operejo v okoli pol ure, prašek kar not streseš, mehčalca pa sploh ne dajejo not. Parkrat sem po nuji prala na ta način (med potovanjem po ZDA) in seveda končni efekt še zdaleč ni ustrezal mojim standardom opranega perila. Groza. Ampak na potovanjih imam vedno znižane standarde čistoče perila na “može da prodže”. Tud na roke je treba kdaj oprat. V umivalnikih, lavorjih, na kamnu….
A ni mrzlo dons?
Resda malce z zamudo tale objavek ampak presenečena ugotavljam zelo zanimi trend kar se tiče dobrote. Mislm, da skoraj v vsaki soseski, vsaj v Ljubljani, obstaja en zabojnik Humana. No in ti zabojniki postanejo izredno polni vedno kadar se končajo razprodaje? Celo tako polni, da so vrečke z oblačili in čevlji kar pred kontejnerji. Ne gre za enkraten in izreden pojav ampak opažam, da se vedno ponovi, kadar so v trgovinah z oblačili sezonske razprodaje. Očitno vsi v omarah najdemo kaj česar “res ne rabimo” ravno takrat ko smo kupili nekaj novega. Sezonska razprodaja in dobrota sta očitno premosorazmerni pojav. Pojavi se seveda vprašanje, ali gre za dobroto ali gre bolj za neke vrste samozdravilo za dobroto. Sedaj ker sem tole dal v Humanin zabojnik, bo to nekomu prav prišlo in jaz se počutim odlično, ker sem nekomu pomagal. Ali bi si enako dobrotniško odpovedali nekim hlačam v svoji omari, če bi vas kar tako, ko ni razprodaj, nek brezdomec ali pa revež prosil zanje?
Ta trend morajo očitno vzeti v obzir tudi tisti, ki zabojnike praznijo. Da ja ne bo vsa soseska opazila, kako potrošni smo.
92853ef2fb13dbf1462051895362b86c
Luštn. Tko podobn se da recimo popestrit kakšno dolgočasno večerjo. Nekej podobnega je tudi meni enkrat ratalo. Ampak je blo bolj v stilu unga filma, kjer Sharon (or who was it) sleče pod mizo hlačke v restavraciji.
Ampak tale komentar – condiment pa to….hihi, genious!
Zaenkrat sem pri tretji sezoni in sem totalno prilepljena na serijo. Žal mi je samo, da se kaj več ljubezenskega v zvezi z resident lesbian nurse Liz ne dogaja…zaenkrat vsaj.
Tole pa kot priloga k nedeljskemu kosilu! Condiment…hihi (can’t stop giggling)
Po dolgem času sem si spet pogledala enega izmed mojih najljubših filmov – Matrix in ne morem mimo, da ne bi napisala nekaj o izbrisani a odlični lezbični sceni med Persephone, ki jo igra Monica in Niobe, ki jo igra Jada. V bistvu so potem enako sceno ponovili z Neom. Hja, ta z Neotom je sicer res bolj globoka in čutna ker je zraven še Trinity, ampak ta z Niobe…uuuuuh, ajs! Persephone je pač nenasitna in nepotešena (obviously, sploh ker je grška boginja rodovitnosti in podzemlja) in išče tisto kar ji fali.
Scena je hudo dominatrix orientirana. Med ženskama se kreše neka seksualna energija, ki ima potencial, da bi se razvila še v kaj več kot le vroč poljub. Sploh ko izvemo, da Niobe itak Jasona vara. Maybe a threesome?
Samo za osvežitev pa med njima poteka zelo spicy dialog:
P: kiss me as if you were kissing your true love, I’ll tell you where your friend is.
N: Or, i shoot you in your kneecaps
P: You are not afraid to kiss a woman, are you?
N: You’re not a woman. You’re not even a human
P: It’s just a litle kiss
(in se na hitro kušneta)
P: I would rather you shoot me in my kneecaps
N: Ok, ok…
(in se kušneta bolj z občutkom)
P: Yes, that’s nice… Your lover is a man. What’s his name?
Ta njen zadnji stavek je še posebej posrečen… Da potrdi, da je ipak Niobe str8.
Včeraj sta se v Beverly Hillsu končno vzeli Ellen in Portia na vrtu njunega 33.5 mio dolarjev vrednega posestva. Povabljenih je bilo približno 20 gostov, daril pa nista sprejemali.
Pred časom pa je Ellen imela možnost o porokah lezbijk in gejev razpravljati tudi s predsedniškim kandidatom McCainom. Kljub temu, da je McCain striktno proti, v primeru če postane predsednik, sprejetega zakona o zakonitosti porok v Kaliforniji ne bo možno izničiti. Lahko pa vpliva na odločitev volilcev – kar je seveda zelo malo verjetno za Kalifornijo, ki je večinoma za demokratičnega kandidata.
Kljub temu pa še obstaja možnost, da se zgodi tako kot v Massachusettsu, ko so poroke razveljavili. Konzervativne skupine so namreč že zbrale več kot 1 milijon podpisov, ki zadostujejo kot iniciativa za razveljavitev odločitve vrhovnega sodišča o zakonitosti porok. Upajmo, da držijo predčasne raziskave, ki pravijo da večina kalifornijčanov podpra poroke istospolnih parov in da se bo večina na referendumu v novembru odločila “za” .
Na letošnjih olimpijskih igrah je peščica tistih športnic, ki so out and proud, zato je prav, da jim damo “props” za njihov pogum in suverenost.
Natasha Kai iz Havajev igra za ameriško nogometno žensko ekipo. Natasha je nedavno prenehala zvezo s svojo partnerko. Ločitev jo je močno prizadela, celo vplivala na njeno olimpijsko pripravljenost.
Nemka Judith Arndt je kolesarka, ki je leta 2004 že osvojila srebrno kolajno. Njena partnerka Petra Rossner je prav tako dirkala v istem timu, obe pa sta bili ambasadorki za Gay Games leta 2005.
Predstavnica Nemčije, Imke Duplitzer je poleg tega, da je izjemna atletinja (sabljačica) tudi aktivistka, ki je pridružila protestu proti Kitajski zaradi razmer v Tibetu in Darfurju. Za Imke so letošnje olimpijske igre že četrte po vrsti.
Gro Hammerseng in Katja Nyberg poleg tega da igrata za rokometaško ekipo Norveške sta tudi partnerki. Gro Hammerseng je kapetanka ekipe.
Srednjeprogašica Linda Bresonik iz Nemčije pa je znana poleg svojih športnih dosežkov še po aferi, da je bila vpletena v ljubezenski trikotnik s svojim trenerjem in še eno tekačico iz njene ekipe.
Lauren Lappin je javnosti zaupala da je lezbijka zaradi v reviji Advocate objavljenega članka o njeni soigralki Vicky Galindo. Ta je leta 2004 sproščeno govorila o tem, da je biseksualka.
Rennae Stubbs iz Avstralije pa slovi po svoji dolgotrajni zvezi s partnerko Liso Raymond. Skupaj sta igrali tudi teniške dvojice. Slovi tudi po intervjuju v katerem je izjavila:
“But I don’t hide who I am any more. Everyone in the tennis world pretty much knows who’s gay and who’s not; the only reason I would like it spoken about publicly more is that I wish everybody would realize that, ‘See all those people you admire? Out of 10 of them, four are gay, and I just want you to know that your child can still idolize them’.”Victoria Svensson (31) pa je kapetanka švedske ženske nogometne ekipe in je o svoji spolni usmerjenosti brez zadržkov govorila v nacionalnem časopisu.
Po centru Ljubljane se zelo pogosto vozi roza Harley, na katerem sedi predstavnica nežnejšega spola, z roza čelado, črnimi škorenjci z visokimi petkami in v zelo oprijetih oblačilih.
Samo tko, v vednost in ravnanje.
Ker meni in moji še ni uspelo, da ne bi sinhrono obrnile glave in pogleda za njo.
